
Pogled oblizuje
divjo kamnino pod gladino,
ne pregloboko -
tam, kjer se dno še kiti
s plastjo zelene negotovosti.
Počasi se razpotegne
v opoj neskončne modrine
in obstane:
ne mine,
posluša.
V obljubah vseh možnosti
zavija odseve
vznemirjene hoje
po ledu besed.
Ogledala
tišine -
ne terjajo
reseta.
V obljubah vseh možnosti
zavija odseve
vznemirjene hoje
po ledu besed.
Če malo pomislim, je tišina rodovitna morda le v poeziji! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!