Neke zablude

 

Snaga koja nas čuva

ponakad nas i ubija.

Gde smo to zaboravili da živimo.

Zašto su nam ruke drhtave

zašto zebemo nad istinom.

Čega se bojimo,

sve jedno, jednom ćemo umreti.

Tišina je dobra, samo kad je čista

bez prizvuka sile, straha, nemoći.

A moć kad se udene u zle duše,

nema tišine,

nema nade,

nema ljubavi.

Nema ni toplog mleka, da zagreje dušu

onako iskreno.

Pajaci igraju u kolu zablude.

 

 

 

Dragana Andric

Komentiranje je zaprto!

Dragana Andric
Napisal/a: Dragana Andric

Pesmi

  • 05. 02. 2026 ob 05:12
  • Prebrano 72 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 45.3

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!