Opravičilo-

iskreno, zlomljeno:

“Oprosti,

nisem želela, da je tako …”

Besede zvenijo v zraku,

kot razpokan zvon,

ki še zveni,

čeprav je počil.

Zapiraš vrata,

vse bolj potiho.

Tvoj glas se krči,

postaja kot veter,

ob katerem zaledeni telo.

Obljube dišijo po pomladi,

rastejo na pesku-

dovolj močno,

da moje bitje verjame,

premalo,

da ostane.

Slikaš nebo brez neviht

in jaz hodim bosa

po tleh polnih razbitin.

Za tvojo resnico

razdajam svobodo.

Sem le

skrbno varovana skrivnost-

ne edina,

le še ena zvezda

v zbirki tvojih noči.

Nina Babič