teža ljubezni
spet sva v špinu
prisegel sem si
da bom držal jezik za zobmi
naj se zgodi karkoli
in se je pričelo
njoki ali cmoki
in špinača
potem pa mesek
kockice svinjske
kockice goveje
mletega
a ne bi kilo
tirolska špehec in vršički
zdržal sem
nisem črhnil
drgetale so mi nozdrvi
v tetivi
krč
potem mehčalec
z vonjem mošusa
ki nekje umira
smetana
in jogurt s sadeži
iz večno spokojnih gozdov
končno bomboni cedevita
ko sem vse to spravljal na svoj hrbet
sem uvidel
to ni požrešnost
to si ti
in bilo mi je
kot tisti dan
ko nisem mogel več pobrati matere
ne vem zakaj se ti je spremenil obraz
in glas
kot bi gledal tvojo pokojno mamo
kot bi oživela njena molitev
iz časov ki jih ni
to si ti
rekel sem
pojedel bi to v dveh urah
če bi šel peš
tako bom pa žvečil mesec ali dva
zdaj dremaš na avtobusu
ki kot da nikamor ne pelje
na postaji pa vidim njega
tudi njemu se šibijo kolena
le da od žganic in piva
in vse mesto kot da spi
ježek-prešerin
sonca žarki zlate
to ima karate ...
Hehe, miko, ne bi te juda učil,
sicer pa si že pojasnil
težo zlata..
Miko
dobr tole.
Lp, Caki
Ah, ta fizičnost, ki nam jo nalaga življenje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 04. 02. 2026 ob 17:42
- Prebrano 204 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.14