Skozi tiho noč se plazi
zvok zverine iz savane.
Strašni lev iz zgodb zarjove,
vse okoli njega zdaj se trese,
a džungla hiš in stolpnic
v mestu vse prenese.

V živalskem vrtu težke kletke —
dom za mnogo je živali.
Zgodb med njimi je nešteto,
a le redka ve, kako je res v savani.
Vse so izgubljene v sanjah,
za njih svoboda je le omejena.

A nocoj veter šepeta skrivnosti,
v mreži luči utripajo sanje,
člani kletk — oči polne iskric —
a srce želi prosto v svobodne planjave.
V betonu iščejo občutke trave,
v zrak spuščajo neizrečene misli.

Zdaj tiho nebo se razprostre nad mestom
kot plašč, ki pozabi na divjino.
V objemu svetlobe — živalski glasovi, izgubljeni —
čakajo sončni žarek in nove poti.
In čeprav zidovi pretresajo misli,
v sanjah lev zopet svobodno zarjove in zaživi.

Tomaž Jevšenak