
ko si odšla sem krik zavil
v tvoj pisan predpasnik
da ne bi prestrašil tišine
oziram se okrog
vsi ste tukaj
a nikogar ni
sem res sam v tem pogrešanju
ali se je vsak zavlekel v svoj kot
in pestuje isti kos tvoje duše
kot skrivnost ki boli preglasno
skoraj ne dihamo
kot da bi se bali dvigniti prah pogrešanja
ki bi se potem razsul
babi še vedno hodim po prstih
kot takrat ko si čez dan zaspala
čakam na čudež in pazim
da te ne prehitevam v spominu
v dlaneh stiskam tvoje besede
in to je vse kar si mi zapustila
Tvoja babica je še tukaj, samo ne vidiš je, ker so oči grajene za zaznavo snovne dimenzije.
;-) RA
... v dlaneh stiskam tvoje besede
in to je vse kar si mi zapustila
Lepa.
poznal samo eno babico. naučila me je nekaj o pomenu prevajanja.
ko so deda hoteli odpeljati italjani, je dvignila sekiro, rekoč, (vpijoč?), da jih bo vse potolkla. ko je komandante vprašal prevajalca, kaj, da govori, je rekel, da vpije, kdo ji bo nasekal drva za zimo, če ga odpeljete. oba, po mnogih peripetijah preživela.
vem, da imamo vsi teh zgodb na pretek. samo zato navajam, ker se mi zdi, da spada v naš veliki mozaik zgodovinskih slik.
babica je melem, lek za dušo, le da nekateri nesrečniki niso spoznali niti ene.
pozdrav,
m.
Hvala vsem, ki se vas je dotaknila moja pesem.
lpb
... čakam na čudež in pazim
da te ne prehitevam v spominu ...
Se nas dotakne.
Lp, Caki
Branka jaz sem babica
In zelo srečna sem.
Lepo.
Lp, Irena
krik, zavit v njen predpasnik ... kako dobra prispodoba za bolečino, ki jo blažijo/ podvojujejo? spomini ....
lepo
( popravila sem ti nobenega - nikogar)
LP; Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!