
po poti
po kateri sem padal
kot vržen kamen
si prišel
z darom odpuščanja
potreboval sem
kačje pike
in jih zdravil
s čebeljimi
smejala si se
moji sladkorni
popolnost tvojih prsi
mleko tvojih ust
stražar ki ga podkupi
babičina zel
da ne potonem
zatajim
kako sladko je bilo
grozdje tega dne
tema vpije
kralj z oslovskimi ušesi
kaj takega
en tak skandal
brez krivde
on bi le molčal in te poljubil
potem pa so odšli
potonil je vsak vase
prenehali so šteti pi
po tej ponižnosti
vsak lepo špancira
mene pa berač pred hišo
kliče malček
...tako zapljusnu izvori duha, valovi nadahnuća. I pjesma sebe uzdigne...opstajući sred surovosti života i vododerina.
lpm
Srečko, bino je i skračeno za albin, prijatelj iz beneške, ja kažem nebeške slovenije. kipar. jako običan i neobičan čovek, baš po svojoj poniznosti. on mi je tu nekakva podloga i sećanje.
puno pozdrava,
m.
da, mirko. ti to sagledavaš iz svoje širine. puno hvala za to.
pozdrav,
m.
već, da objasnim do kraja. berač pred hišo je moj poznanik, kome ponekad dam za pivo i dozvoljavaju mu da se greje u trgovini ali ne i da zaspi.
tako na toplom, jednom mi prilikom reče, gde si mali iako mlađi od mene.
i kako da ne, svako umanjivanje zaboli ali se to kod mene ubrzo okrene na smeh.
lp
to so ti duhovi, ki jih izganjaš
po platonu je človek misleči duh, zakaj se bi torej izganjal drugam kot v besedo
mogoče smo majhni, a dokler je misel, vsaj smo
hoj, pi.
misliti je biti - spinoza
ljubiti je ... - dostojevski (morda ne dobesedno. ti tako lepo povzameš vse to.
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!