20260131
Lunine mene mehko,
neopazno brišejo zaznavo.
V nekem trenutku
ves gol začutiš,
da je dom postal koliba,
kjer na vrata potrka
samo še veter.
Za prašnimi okni
ne kramljajo prijatelji;
občasno prespi le kakšna
izgnana pesem.
V mesečini trenutka
predramljen,
ves gol,
odbredeš v drugačna
zavetja srca,
kjer te noč pokrije
z uspavanko v vseh
odtenkih labradorita,
kjer te jutro razpne
kot sončevo mrežo v
prosojne valove
in zavonjaš sol
v svežem kruhu,
ki ga je zgnetla
ljubezen.
kjer te jutro razpne
kot sončevo mrežo v
prosojne valove
tako lepo se bere. v deželi iskanj, nekaj kar je dom in mir.
pozdrav,
m.
Odlična pesem, le prvi ves gol bi izpustila ... kaj meniš?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 02. 02. 2026 ob 11:17
- Prebrano 211 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.04