
kavica v mestu,
rogljiček in ptice —
simfonija v srcu.
Tihe stopinje,
smeh majhnih otrok,
kot da bi stresal
majhne zvončke povsod.
Z nasmehom grem v dan,
iščem nove poti —
življenje ni ovira,
dokler sva v njem
jaz in ti.
In najini otroci
kot kraguljčki na saneh,
zlato sonce na nebu
in smeh v razposajenih očeh.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!