TI
S teboj je biti blaženo izkustvo,
kot da sto bi rož se razcvetelo.
Ti voda si za to drevo uvélo,
ti olajšaš žalostno mi čustvo.
Daješ mi, kar življenje je vzélo
in vzelo mi je vse: še smeh, ljubezen.
Strah in žalost bila sta mi bolezen,
a ti odvzela si, kar je bolelo.
Hvala za smeh, besede tolažilne
objem, poljub, ljubezen neskaljeno.
Zdaj eno sva vejevje prepleteno,
zdaj pesem sva, vulkan ljubezni silne.
Ob tebi sem pozabil bolečino,
saj moj si svet napolnila z vedrino.
Ne, Ni Res
Življenje ti ne bo vzelo vse.
Ne sme. Je zato ker bi naj
Dajalo, iz vsakega dneva
V novi dan. Neskončno in
Brez bolečine. Tako.
Lep sončen popoldan
Ti želim,Irena
Hvalabogu se nisem poistovetil s to pesmijo. Prišla je sama od sebe, brez čustvenega naboja, pač pa zgolj preko umetniškega.
Vse dobro in hvala enako tudi tebi.
Jure
Komentiranje je zaprto!