

tiho kot misel v belo noč prihaja
ko z neba šepet drobnih zvezd pada
in svet postane mehak kot nagrada
ki briše sled koraka ki odhaja
na vejah čas zamrzne v belih sanjah
strehe zasijejo kot beli hram
vsak šum postane pesem v nam
vsak korak tiha molitev v špranjah
pod snegom bolečina sveta zaspi
skrbi se rastopijo v hladne luči
kako znova verjeti srce se uči
in ko dan v srebrno večer se prevesi
ostane sled ki nikdar se ne zlomi
bela lepota skrita med drevesi
Pozdravljeni ljubitelji soneta.
Marija je prebrala mojo pesem(poskus soneta) in mi velikodušno poslala pravi sonet.
Delim ga z vami in na njeno sugestijo ga nudim v popravek.
Sama mu ne bi nič odvzela in nič dodala, a jaz nisem Lidija.
Žal, vsaj kar se sonetov tiče.
Marijin sonet:
Ko zasneži
Na vejah čas zamrzne v belih sanjah
in strehe sijejo kot beli hrami,
še pesem šum je, ki zdaj hodi z nami,
korak pa vsak je, kot molitev v planjah.
In je kot misel, ki v to noč prihaja,
ko sneg z neba, kot drobne zvezde pada,
medtem ko svet je mehek kot nagrada
in briše sled koraka ki odhaja.
A, ko se dan prevesi čez gričevje,
in vse skrbi še dremajo v klobki mraka
in prav počasi lezejo v hlad luči -
tedaj srce še upa v dobro, se uči.
V zasedi zlo, pa skriva se in čaka,
čeprav pobeljeno je vse vejevje.
Ker se je Branka odločila, da da svoje delo v delavnico
in ker, ima ta pesem potencial, da postane dober sonet,
(sama pa še nisem zadovoljna z verzi ki sem jih Branki predlagala),
upam, da se boste vsi, ki imate radi rimo in metriko, oglasili in izbrusili to delo.
Seveda obe računava tudi na urednico Lidijo.
Torej, ljubitelji dobrih sonetov in drugih pesmi v rimanem slogu,
... oglasite se s predlogi!
Lp, Marija
Branka, lepo, da si dala tale osnutek za sonet v našo delavnico. Marija je dobro zastavila popravke v kvartinah, tercine pa ne štimajo ...
Rada bi vzpodbudila naše člane sonetiste, da sodelujejo pri dodelavi Brankine pesmi, sama bi se vključila pozneje, a sem prepriĉana, da ne bo potrebe ;)
Lp Lidija
Lidija, super, da si se oglasila.
Poskusila bom:
A, ko se dan prevesi čez gričevje
in vse skrbi še dremajo v mraku
in prav počasi lezejo v hlad luči -
kako spet verjeti srce se uči.
V zasedi zlo, pa skriva se in čaka,
čeprav pobeljeno je vse vejevje.
Branka, metrika ne bo ok. podčrtani verzi ne "štimajo "
A ko se dan prevesi čez gričevje
in vse skrbi še dremajo v .?..... mraku
in prav počasi lezejo v hlad luči -
kako spet verjeti srce se uči.
V zasedi zlo pa skriva se in čaka,
čeprav pobeljeno je vse vejevje.
Rešitev bi bila lahko v spremembi rimane sheme v tercinah. Včasih je ta rešitev dosti lažja.
efe fef amesto efg gfe
Ko čez gričevje se spet dan prevesi
in dremajo tam mraku še skrbi,
luči izginjajo v hladu zavesi,
kako verjeti, se srce uči.
V zasedi zlo se skriva med drevesi,
čeprav sneg beli veje obloži.
O, Lidija, brez tebe ne gre. Kako lepo si speljala. Hvala ti.
Takoj, ko pridem do računalnika, ga bom objavila.
Hvala tudi Mariji, ki si je vzela čas in mu dala lepšo vsebino.
Te delavnice so res koristne.
Lpb
Tukaj so še kvartine, ki jih je dodelala Marija. Vstavljam 2 ( in brišem 1) vejico.
Na vejah čas zamrzne v belih sanjah
in strehe sijejo kot beli hrami,
še pesem šum je, ki zdaj hodi z nami,
korak pa vsak je kot molitev v planjah.
In je kot misel, ki v to noč prihaja,
ko sneg z neba kot drobne zvezde pada,
medtem ko svet je mehek kot nagrada
in briše sled koraka, ki odhaja.
Lidija, hvala.
Marija, tudi tebi.
Lepo je iz njega zasnežilo.
Komentiranje je zaprto!