Zemlja je ujeta pod tanek led.
V zraku je pravonj.
Zrine se pod vse plasti obleke -
tudi pod na roko pleten brezrokavnik,
(kot tvoja jopica, v kateri si lani vztrajal na smučanju).
Rine pod nohte, v dlesni, v oči.
Trdi mi brado in nos.
Kolena so že mrzla, koraki postajajo togi.

Dihi režejo po nosnicah,
ki se hočejo sprijeti.
Stiskajo se žile, mišice, kosti,
misli, čustva.
Zožim se,
a čutim moč kljubovanja.
Zavijem še v drugo stran.
Pospešim korake,
roke stisnem ob telo,
migam s prsti
in jih skušam ogreti s sapo.
Severovzhodnik je neizprosen.
Dihi so plitkejši.

Prste namakam v mrzlo vodo.

Ljubček pa ljubica
mi je gorelo v ušesih ...
ko sem v pomrznjenem puloverju in rokavicah,
v ledenih gumijastih škornjih,
(vedno je bilo kaj preveliko ali premajhno),
prišmrkala domov.
Ljubček pa ljubica...
mama ni imela razumevanja za
mojo vrnitev na mraz.
Ljubček pa ljubica ...

nada pecavar