Nevaren objem
Objem-
topel, domač.
Roke poznajo pot,
ustavim jih
tik pred robom.
Bil je past,
oblečena v mehkobo,
pa tako omamen.
Tako poln utripa-
naraven,
a kljub temu-
nekaj v njem
se je krčilo,
rezalo pod kožo.
Odšla sva skupaj,
v temo,
proti nežni luči.
Jaz s težo upanja,
ti z očmi,
ki govorijo:
“Zaupaj.”
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Babič
- 27. 01. 2026 ob 05:13
- Prebrano 72 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 64.75
