Svobodna si

Sedela je na drevesnem deblu,
tako svobodna,
sredi mestnega vrveža
si je dovolila biti Ona.

Dolge noge,
obute v opanke,
njena stopala so se dotikala
trave in zemlje.
Ja, stik z zemljo
je bil zanjo silno pomemben.

Drevesno deblo
ji je dajalo energijo,
nekako se ji ni ljubilo
ločiti od njega;
pozibavala se je na njem
kot makov cvet
na valovih žita.

Prosojna tkanina
je božala svileno kožo
njenih lepih prsi,
ki so se ritmično
odzivale s plesom
oseke in plime.

Gotovo je zaznala,
da sem si potihoma želela
sesti k njej in jo objeti.

Brala sem ji iz oči
in ustnic,
razmišljala je
ali bi me povabila
naj sedem k njej.

Čez čas je vstala
in šla.

Morda je začutila,
da nisem tako svobodna kot ona,
da imam predsodke
glede tega
kaj bodo rekli drugi.

Ljudem je tako tuja
ta radost in ljubezen,
ki jo lahko občutiš tudi do istega spola,
gre le za prepoznavanje
dveh bitij,
ki se na neki ravni
začutita in
razumeta.



Elina

Komentiranje je zaprto!

Elina
Napisal/a: Elina

Pesmi

  • 28. 11. 2009 ob 10:39
  • Prebrano 735 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 195
  • Število ocen: 9

Zastavica