
skušam ne brati preveč.
zmede mi besede.
danes
sem vzel knjigo,
prebavil dve pesmi.
bili sta spodobni in sovražil sem ju.
sovražil sem ju
kot da sem si izmislil sovraštvo,
kot da še nihče pred menoj ni čutil takega besa.
sprašujem se,
ko je prvi človek sovražil nekoga
ali nekaj –
ga je to presenetilo?
ga je vznemirilo in koga je razočaral?
je bila tam žena,
ki ga je skušala pomiriti
in mu naredila sendvič in kavo?
predvidevam,
da je bilo veliko razbitih lobanj
zaradi sovraštva
in da je bil dolgo časa to edini način življenja.
zdaj:
s sovraštvom se ukvarjamo z opravljanjem
in ga v resnici ne raziskujemo dejavno.
želim si,
da bi lahko sovražil kot v starih časih.
rad bi klofnil starega Bukowskega po nosu.
on bi mi vrgel vinsko steklenico v obraz
in potem bi se smejala
in odprla še eno.
tisti dnevi so mimo.
preprosti dnevi se ne bodo nikoli vrnili.
ljudje so zdaj preveč nežni.
premehki.
preveč željni gojiti zamero.
dva dni sem trezen.
hrepenim po srečnem trenutku.
ne pride.
čakam.
čakam.
čakam še malo dlje.
sovraštvo mine.
radio igra.
besede najdejo pot na stran.
kakšna napaka.
ko sva se prvič srečala s pengovom v kmš, sva se zravsala. slučajno sem ga dobil pod sebe, on pa se je pričel režati. majke mi. do jutra je šlo kar nekaj flaš. dve leti sva bila kot rit pa srajca. na svoje recitale je prihajal tako zadet, da je vse dure falil.
res ga je bilo lepo poslušati kako je brenkal, čeprav je bilo nežno.
oprosti, spet imam totalnost.
ampak, tudi tisto drži kar si rekel, vedno pride ta, aja ...
ob neki drugi priliki pa je prijatelj dobil razbito flašo v vamp. zelo hitro se zgodi. odsvetujem.
Sem hodil v KMŠ. Nisem dobil nobene flaše v črevesje. Spil sem jih pa dost ;D.
Hwala vsem.
Nevarno branje, da te tako zakuri ;) čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!