Nekaj mu moram dati
razmišljam
ko vstopam skozi vrata zavajanj
po stvari ki jih ne potrebujem
ti samo stojiš
brez besed in brez klobuka
s tresočimi rokavi
poznaš me in mi
nameniš nasmeh zatemljen
od drog
med škrbine ti porinem nekaj drobiža
in s tvojo nesrečo
se dvignem nad teboj
na blagajni potegnem bankovec
z likom dobrotnika prepričan
da je danes naredil nekaj dobrega
za koga
ti boš ostal tam
jaz pa čakam da me nebo pozdravi
a oba veva
da se nekatera dna
končajo z novo luknjo
nekega dne si ostal v njej
na tvojem mestu zdaj visi nekdo
z istimi vogali na ramenih
in ponuja zgodbo
ki je nihče noče prebrati
visi, dobesedno. ko si tam, si obešen. samo končati se še mora.
moralka lahko naredi, da bodo vse te odvisnosti, debelosti, kajenje, starost kar je teh pizdarij, predstavljene kot izključno moralno nesprejemljive in bomo obsojeni na višje zavarovalne premije, kot soldati elan vitala, bodo delavci pred šihtom stali v vrsti za na šmarno goro telovadit ...
ajde, da ne pretiravam.
lp
Ajde, ne moraš ... na isti valovni sva.
miko, hvala in lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 26. 01. 2026 ob 06:06
- Prebrano 126 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80.25