VEČER
Ko sonce zleze pod odejo,
naznanja konec dneva.
Vse ptice skrijejo se v mejo,
le sova nam prepeva.
Zdaj vsak poišče si zatišje,
ker noč povsod se plazi.
A mesec je vse višje, višje,
sijoč, kot mož v ekstazi.
Čebele vračajo se v panje,
brez sonca ne letijo.
Ljudje naj zmolijo kesanje,
če se morda več ne zbudijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 24. 01. 2026 ob 12:39
- Prebrano 101 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 4.97
