stare kredence imam tvoja voščila.
Ne spomnim se več, katero je letošnje
in premaknem šipo ...
ko zadiši:
po smehu na poštirkanem belem prtu;
po okroglih besedah,
ki se kotalijo med porcelanom,
zložljivimi kovinskimi podstavki
in bakrenim mlinčkom;
po goveji juhi,
ki pušča mastno sled na bradi;
po težkem srebrnem priboru
skrbno zdrgnjenim s pepelom;
po sladkobi,
ki se širi iz pravokotne kovinske škatle;

po bakinem mehkem naročju
in svetlobi v očeh;
najbolj pa po beli,
čisto beli koži.

Po čem bom tebi dišala jaz?

nada pecavar