Za sivimi vrati,

za bombažno odejo

se skriva prelepo žensko telo.

Komu pripada, ljudem je neznano,

le jaz pa vem,

kdo ji krade noči.

Moj korak vsak dan vstopi v njeno stanovanje.

Nežna dlan jo sleče,

pogled jo zadovolji.

Počasi jo slečem,

vroče jo poljubljam,

njeni vzdihi so le zame.

Vem — skrita sva očem,

le stene vedo,

kako nama je skupaj lepo.

Vsak dan še pred zoro zaprem njena vrata

in se še pretvarjam,

ko jo srečam na ulici,

da je ne poznam.

Ko pa pade mrak,

je moj korak

spet pred njenimi vrati—

in njeno telo

znova postane

samo moje.

Anonimna