Pot nazaj
Korak je našel
pot nazaj,
tiho je vztrajal,
preglasno donel.
V meni prebudil je obup.
Besede-
kot nežna odeja,
v katero sem se zavila,
a me je ta
v resnici dušila.
Obljube kot volna,
ki postane pretežka
za ranjena ramena.
In sem zastala …
Čakala …
Kot bi čakala vlak,
na postaji,
brez vrat.
Dovolila sem si upat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Babič
- 23. 01. 2026 ob 04:47
- Prebrano 77 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 19.61
