
Šepet pomladne sape,
nežen, kot objem,
v meni najde varen zven.
Glas ptice
naju zjutraj poišče,
v najinem kotičku
slišiva le njeno petje.
Še zadnje zvezde bleščijo,
v objemu jih štejem,
kot ti šteješ poljube,
čutim jih s svojim bitjem.
Minuta mine kot sekunda,
pomladna sapa izgubi čarobnost,
ptičje petje preglasi tišina,
zvezde zbledijo
s prvo svetlobo jutra.
Vonj po tebi ostaja,
objema telo,
poljubi nežno izginjajo.
Tisoč misli prebada
mesto spomina.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nina Babič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!