Tema svoja krila je razprla,

zažrla se je v vsako poro uboge pare,

zdaj tam nekje v daljavi ždi in čaka,

da svetlobi moč pojenja.

Svetloba pogumno se bori,

brez boja se ne bo predala,

vendar moči naenkrat več ni,

zdaj tema jo bo pokopala.

Tema se za vogal je skrila,

izprsi se in kaže svojo aroganco,

svetlobi primata ne bo prepustila,

s podlimi triki od zmage jo odvrača.

Vse pride in vse gre,

tako življenje se obrača,

tudi teme enkrat konec je

in svetlost se na svoje mesto vrača.

darjapeterin