Ko rečeš žiu žiu, namesto čau čau, 

zaradi lepote dekleta,

takrat veš, da si tudi ti, pod kožo krvav.

Me čudno pogleda, 

se ne zaveda, da zmota je bla,

on čuden je, pomaha pa pa.

In da človek se čuden ne zdi,

žiu žiu kar še naprej govori.

se mi celo malo dopade,

dobro izpade,

da v navadi ostane, 

četudi nje ni,

delim ta žiu žiu,

med druge ljudi.

Ker pri takšni lepoti,

človek zelo hitro,

živi čisto v zmoti.

In glej no glej, se že navadim,

žiu žiu vedno pozdravim, 

žiu žiu vedno odzdravim,

a ko srečam spet njo,

namesto žiu žiu,

le en čau čau,

zopet pod kožo čisto krvav.

Ampak vseeno številko mi da,

ta zgodba se naša še ne konča.

Postal sem lastnik,

srca iz zlata.

Pa medtem ko hodim in pišem,

za sabo ga slišm,

"Sej me lahk slikaš, 

Nič ne košta, branit se mi pa ne da".

Ga vidim falota,

sedi in se mota,

Že cel siv in star,

je svoj hamburger,

res Sergio je car.

On mi deja,

da res nič ne košta,

da naj se ne zmikam,

samo na razdalji naj slikam.

In si mislim, jebat ga,

naj galerija to sliko ima.

Se mi nastavi,

hamburger prebavi,

jaz sem v skušnjavi,

živim v zmešnjavi.

Pa ga vseeno vprašam,

kako se ima,

zajebano pravi in mi deja:

Da že 30 ljudi ga slikati hoče,

on pa to sploh noče.

Si sivo kapco popravi,

res to je majster ta pravi.

Jaz mu nerodno nekak dopovem,

da v resnici ravno v svoji pesmi,

pišem refren.

"Aha, poet, res zajeban je svet"

"Res", mu potrdrim in še sam nekaj trdim:

"Ne pojeban, ne zajeban, ni dobro bit.

Vse skupaj je jeba, sploh ko dobiš ga v rit."

Pa mu odzdravim in zaželim,

da zajeban ta njegov dan ne bi več bil.

On mi odvrne, da bo,

brez skrbi, 

zajeban cel dan.

V svojo usodo predan, a nič razklan.

"Zajebano mora pač bit,

ko cele dni delam, garam,

jeba edina je reč,

ki jo poznam".

No in tako sem šel,

naprej po ulicah Kopra,

z zagotovo negotovostjo,

lastnik srca iz zlata.

Roka uporabe, zapisanga ni,

a upam, da mi to zlato srce,

čim dlje zdrži. 

saj meni se čisto nič ne mudi,

Žiu žiu,

čau čau,

prepevam vse dni.

Žiu žiu,

čau čau,

zdaj pa res grem,

žiu žiu,

čau čau,

je bil današnji refren.

Erazem Skuk