Kadriranje
ostanem
zelo daleč
prostor naju preglasi
s hrupom
približa se mi
ne umaknem se
hrup se spremeni v besede
nasmeh razruši svet
bližina je nevarna
zahteva zaupanje
ki ga pogled ne zna dati
kar je bilo prej razpršeno
po prostoru
se zdaj skriva v očeh
in morda laže
umaknem se za korak
ne zaradi strahu
ampak zaradi resnice
ker vem
če sta človek in svet
vedno enako velika
ne morem razumeti ničesar
čutim šele takrat
ko se moram sama odločiti
od kod gledam
Kot ples, kot pesem ... čestitke,
lp, Ana
Nasmeh razrusi svet.
Vcasih tudi. Je lepse, ko ga sestavi.
Cestitke!
Hvala, Tina! Prav imaš, lepše bi bilo, a vedno to ni mogoče.
LP, mcv
Borba v sebi je vedno najtežja
... ni nujno, da so nasmeški neprepričljivi,
ali da se jim ne da zaupati.
Lepa pesem. M
Marija, hvala za komentar in - domnevam - tvojih 5 točk, prvih in verjetno zadnjih za to pesem. Celih 8 dni je preživela z oceno 0 točk.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 21. 01. 2026 ob 11:47
- Prebrano 282 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 55