In sem ostala
In sem ostala,
vse nevihte s soncem odgnala,
vedno znova verjela,
da v najini sobani
bo pomlad zaživela.
Brez skrivanja,
brez nevidnih zidov,
ki za vrati
so znova in znova
opazovali moj molk.
Preveč je bilo dežja,
preveč gromkih strel.
Moja duša
ni več zmogla.
Nisem želela čakati,
pogleda zreti
čez okno molčanja.
Nisem želela biti most,
ki veže dva bregova.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Babič
- 21. 01. 2026 ob 04:52
- Prebrano 90 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 21.07
