KO BO ČAS
So jutra, ki se nočejo zgoditi;
izginile še vrane so v neznano.
Iz dneva v dan prestavljaš staro rano -
poti so, a na cilj ne zmoreš priti.
Minute so razvlečeni rokavi,
in hlad plasti se tam - ne da topline.
So usta trpko suha in brez sline;
glasu ni več, ki bi se zdel ti pravi.
Puščobna zemlja. Modro mirovanje -
počasi se gosti ti tam pred vrati;
prehajaš v drugo agregatno stanje.
Semena klijejo že pod podplati,
počasi, tiho, vztrajno, brez hitenja ...
kot kruh je mesila že davno mati.
Zelo, zelo lepa, zelo slikovito napisana.
Lp
Če prav nisem pristaš rimane poezije, jo pa tudi rad preberem, če me pritegne in je napisana sodobno kot vaš sonet. Sonet KO BO ČAS je zanimiv prav zato, ker združuje klasično sonetno formo in izjemno zanimivo metaforiko z modernim izrazom.
Lep pozdrav! Žiga Lev
Hvala za odzive, pogrejejo v tem mrzlem jutru, Nada
Prav fin sonet.
Morda bi v tej kvartini malo popreprostila slog in ukinila nepotrbna mašila?
Minute so razvlečeni rokavi,
in hlad plasti se tam - ne da topline.
So usta trpko suha, so brez sline;
noben, glej, glas ne zdi se več ti pravi.
Npr:
Minute so razvlečeni rokavi,
in hlad plasti se tam - ne da topline.
So usta trpko suha in brez sline;
glasu ni več, ki bi se zdel ti pravi ...
Kaj meniš?
Odlično, lepa vsebina, predvsem pa zaključek
s kruhom in semeni pod podplatom.
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 19. 01. 2026 ob 10:00
- Prebrano 272 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.66