Z žico si bila obdana

bela, mila mi Ljubljana!

A čeravno bila si poteptana

Slovencu si ostala mana!

Tvoje je ime ohranjalo kulturo,

sred' trpljenja žarek nade.

Ko prinesel čas je hudo uro,

zavrgla si okove strahovlade!

Nisi vdala se sovragu; bolečina

in jok ljudi sta te ganila;

upor postal je tvoja korenina,

Slovenija se znova je rodila!

Čez drn so pele puške naših dedov,

topovi so razbijali okove,

zveneli so kot bes medvedov

polagali so temelje države nove.

In ti Ljubljana, si v krvi zacvetela

ponosno dvignila uporno glavo,

pravico v svoje roke vzela,

prek trnja pridóbila si slavo.

Slovenec, pomni: ena očetnjava,

en jezik, narod in država

naj bode sveta ti postava:

le ena ti je mati prava!

orfej