Vsi ste tam,
ljudje davnih zgodb,
ljudje mojih dram
in starih pogodb.
Starih obsodb.

Vsi ste tam
in vse vas gledam.
Vse prepoznam,
vseh se zavedam.
Vse vas spregledam.

Vsi ste tam
in tu je moj glas:
Nočem več dram,
le življenje, brez vas.
V miru, ves čas.

Vsi so tam,
moji novi ljudje.
Kje jih spoznam?
Ne tukaj, drugje!
Daleč stran, daleč nekje! 

Katarina Ambrož