
Če na poti bi naletel
na kamen,
brezčuten za prečustvene
Slovane.
Ob pogledu nanj
omamljen bi bil bolj
kot od marihuane.
Plešoč v črnih čevljih
nad grobovi,
v vrtincu kot vrtavka,
z grenkimi smehljaji,
spraševal bi se
o narodnih junakih.
Ljubezen moja do zelene
domovine,
te, ki nikdar nam ne mine,
večno traja.
Čez most svobodnih lučk
nas vodi pot
do svobode – raja.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!