
»Tale siv blok parcelo mojo krije
že petnajst let, skoz senca je prekleta!
Od magistrale - stalni hrup prometa -
na starost tu vdihavam emisije.
Iz bližnjega studenca se razlije
po hiši moji voda ta zakleta
prav sleherno pomlad, že dolga leta
državo prosim za pomoč in - ni je!«
Tako bentil je nek upokojenec,
a moje misli k tebi so bežale;
kdaj ti, brezimna, bom sonetni venec
na čast zložil, kdaj sence mi odpale
bodo z oči, presahnil solz studenec
in vdel ime bom tvoje v magistrale?
huda kombinacija profano posvetnega
in nečesa bolj sublimno vzvišenega
mi je všeč, Matej
prav slehherno pomlad, že dolga leta
državo prosim za pomoč in - ni je!«
Všeč mi je preskok tematike v tercinah.
Lp, Caki
Boš, boš vtkal njeno ime v magistrale.
Zanimiv prehod iz običajnega v vzvišeno :)
Tudi meni - odlično! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!