Morda se vse začne

z jokom,

ker je ob rojstvu

naš edini greh,

da mami uničimo

postavo,

pa smo že obsojeni

na smrtno kazen.

 

Prav ta mama

je v obrambo

svojim napakam

večkrat znala

izpostaviti,

da starši

ne dobijo učbenika,

kako vzgajati

(danes jih je 

še preveč).

Nihče pa ne omeni,

da tudi ti 

na svet prideš

brez navodil,

kako postati

staršem ponos.

​

Med čakanjem na

giljotino,

za katero

ne izdajo,

kdaj se bo spustila,

radi povedo,

da je treba najti

smisel,

da je ne spustiš

kar sam.

 

​Na začetku še gre,

saj je zapakiran

v škatli Lego kock,

skrit v Kinder jajčkih

in napihnjen

v žogo.

​

Kasneje ti

dopovedujejo,

da s kostmi,

sivimi celicami

in cenami,

raste tudi

želja

po večjem smislu

od igračk.

 

Nimaš pojma,

kako je videti,

po čem diši,

ali kakšen je na

otip,

vendar čutiš

njegov

primanjkljaj

v rutinskih

dejanjih,

kot je zbujanje.

Zato jim verjameš.

 

Zdi se

logično,

da ga iščeš pri tistih,

ki imajo spomenike

in podobe

na kovancih.

 

​Bereš klasike,

obiskuješ gledališče,

gledaš v okvire galerij,

filozofi pa 

predavajo,

da je treba gledati

izven njih.

Upoštevaš

in spoznaš,

da je vsa umetnost

posvečena

prav iskanju

tega mističnega

fenomena

in da ga tudi

geniji

niso našli.

​

Jokajočo

modričasto motivacijo

skušajo dvigniti

optimisti,

ki prepričujejo,

da se skriva pod

prsnim košem

družine,

prijateljev,

ljubezni.

​

Če pa spoznaš,

da te je družina

stravmatizirala,

prijatelji pozabijo

nate,

mrtva ljubezen

pa postane

hujši

krvnik od

tiste giljotine,

pravijo,

da je treba najti

novega.

 

Saj ni

nič lažjega.

Kar letijo

okoli mene kot

julijski komarji,

kajne?

​

Ampak

našprican sem

z antismislom,

ki poleg strupa

vsebuje zgodbe,

da so ga nekateri

našli v veri,

teku,

celo adrenalinu.

Prej bom

videl nuno

šprintati v

kolono za

bungee jumping,

kot pa bi v tem

našel svojega.

​

Talent!

Smisel življenja

je izkoristiti svoj

talent!

Trobijo disciplirani asi.

Ampak videl

sem precej več

srečnih in

bogatih ljudi,

ki izkoriščajo tiste

s talentom,

kot pa nosilcev

tega bremena.

In vse manj verjamem

govoricam.

 

Zatečeš se k tistim,

ki se

prikažejo v steklenicah,

džointih,

v telesih ostalih iskajočih

in v večernem planu

za boljši jutri.

Seveda so 

še bolj lažni

kot predhodni.

 

​Laganje je greh

in v večnem iskanju

se je teh nabralo

za nekaj

doživljenjskih kazni.

Rojstvo je

ironično le

prva kapljica

mlake krvi.

 

Nemogoče je

dokazati svojo 

nedolžnost.

Nisi nič posebnega.

Giljotina se spusti.

Zaslužiš si jo.

​

Množico spomni,

da kazen pride

kot odrešitev

nesmiselnega

iskanja smisla.

 

​Zdaj je to njihov

problem.

​

Morda se zato

vse konča

z jokom drugih.

 

 

Črni Kos