Gledam v temo

Vidim temačne obraze

Njihove besede so grobe

Takšne da te prestrašijo

Čeprav za to ni nobene

Potrebe da bi se vznemirjala

Še naprej gledam v temo

Svet je srhljiv

Skoraj nihče noče

V temi živeti

Človek si zaželi sonca

Njegova toplota je objem

Oči gledajo naravo

Cvetje, drevesi, trava

In še veliko več

Nj veliko ljudi hvaležnih

Naravi da imamo semena

Ki zrastejo v cvetje 

In tudi za hrano seveda

Pogrešam zvezde, mesec

In gledam steno

Ne vidim nič drugega

Ko pride tema še stene

Ne vidim

Sanjam kar bi morala

Imeti da bi gledala naravo

Za kar sem prikrajšana

In verjetno nisem edina.

IŽ-lev