Ko v kaminu zagori
Sedela sem na tistem stolu pri oknu
in gledala, kako se dim dviga.
Ti si rekel, da bo kmalu toplo.
In je bilo.
Večer je po kapljicah srkal mrak,
mraz je skozi okno nekaj šepetal,
plesali so plameni,
plesale so misli: nestrpne, nemirne,
svetle od upanja.
Ne prehitro in ne z obljubo se je toplota
razlezla po sobi.
Dovolj, da ni bil mraz.
Nič posebnega,
nobenega velikega trenutka,
samo večer, ki se je sestavil sam od sebe.
Danes vem, da taki večeri niso samoumevni.
Ne zato, ker bi bili redki,
ampak ker jih ne znam več pustiti na miru.
Zaprem knjigo, ki je neprebrana ostala na mizi.
Nekatere stvari ostanejo na pol.
Pesem vsakdanjega življenja,
ki se ga zavemo šele, ko ga izgubimo
... in da, veliko ostane le na pol.
Lepa.
LP, Marija
Ps: samo povem: v zadnjih 3. kiticah so skriti škrati.
Hvala, Marija. Škratke sem pregnala, tebi pa pošiljam objem.
Hvala, Hors. Se bereva.
Branka,
lepo je posedeti ob tvojem kaminu - tudi pri meni lepo gori in greje.
Lep pozdrav, Dejan
Dober zaključek.
Nekatere stvari ostanejo na pol.
Lp Caki
Tudi mene se je prasketanje in dvojina v pesmi dotaknila ... le nekaj drobnarij:
...
mraz je čez skozi okno nekaj šepetal,
...
Zaprem knjigo, ki je neprebrana ostala na mizi.
Neprebrana.
Nekatere stvari ostanejo na pol.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 15. 01. 2026 ob 07:35
- Prebrano 400 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235.67