Tako se zgodi
Bila je čisto navadna sreda
in malo preveč adrenalina -
zaradi otoplitve
in nedrsečih pločnikov,
lahko, da je imela prste vmes
tudi odvečna kaplja kofeina.
Skratka, šla sem mimo tebe -
brez iluzij in načrtov,
kot bi šla na ples
in med potjo premlevala,
ali so koraki še isti
in če glasba sploh še obstaja.
In najine oči so se ustavile
tam, kjer se običajno nič ne zgodi -
v prostoru med korakom in mislijo.
Nič se ni zrušilo, še zabliskalo se ni,
a zrak je postal gostejši,
kot da bi si vzel čas.
In šla sem dalje, a ne čisto ista.
Za nekaj trenutkov se mi je zdelo,
da je nevidna roka premaknila kompas -
za eno samo stopinjo.
Blazno dobra pesem ... ko se zrak zgosti, so korak in pogled ter tišine med dvema še bolj pomenljivi.
Kako pretanjeno se znaš izražat in pričarat prav tisto občutje, ki si ga hotela predati bralcu.
Res super!
.jpg "Nada")
Tako življenjska je. Vesela sem, da sem jo ujela.
Hval vam za branje in osebni ditik.
Lep dan vam želim!
M
Gravitacija srečanja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 14. 01. 2026 ob 11:47
- Prebrano 339 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.37