
Civilizacija kot
vseobče sredstvo
za izgubo spomina
na vse dušne stvari,
ki nas vežejo v svet,
kot vezi, ki pripenjajo
na občestvo za bivanjsko
simfonijo, ki namesto tega
postane zabaviščni park -
nekateri se vozijo na vrtiljaku,
drugi so v hiši groze,
trkamo se z električnimi
avtomobilčki, medtem
ko ostali jedo pokovko in
streljajo v lutke -
vse za nekaj drobiža
in kepico sladoleda,
zato me poljubi in močno
objemi, da za
hip pozabim na
blišč in bedo 21. stoletja
Odlično! Še posebno konec mi je všeč, kako lepo in resnično kdaj rabimo samo varen pristan v objemu dragega, da za hip pozabimo blišč in bedo 21. stoletja.
Pozdravljen Ris :)
Tole je pa dobro napisano.
Popolna amnezija ja in v tem
Mi živimo. Sem brez besed.
Lep popoldan ti želim
Irena
Hvala Irena in hvala Kamena strela za vajin komentar. Ja, včasih samo bližina ljube osebe prežene sence.
Lp
Ris
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: En Ris
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!