
Povsod v očeh je le še apatija,
v ljudeh ni več iskrenosti,
povsod zdaj vlada anarhija
in to vse zaradi neke nesmrtnosti.
Napadla nas je tehnologija
vse kar je ostalo od preteklosti
je le še nekje skrita nostalgija.
Ali je tu še kaj človečnosti?
Za nas je bila meja le galaksija,
prepiramo se zaradi malenkosti,
sedaj obeta se nam elektronska invazija,
ne razumemo problema in razsežnosti.
Smo le strune za tuja omrežja in pravila,
svoboda je le še iluzija prihodnosti,
tišina možganov je postala nova religija,
izgubljamo sebe v lastni digitalni večnosti.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!