Opet bih te čekala
gdje kovčege zlatne
sjećanja pletu
Opet bih te voljela
pod opskurnim zvijezdama
kad cvatu ružmarini
Opet bih te pratila
do ognjišta na kojem sam
pojila naše nade
i svenule iluzije
Opet bih se molila
da romor dažda ne muti
dubine tvojih očiju
iz čijih sam nijansi vajala
nove putove
da ih zajedno listamo
kroz uklete vrtloge
Lijep je osjećaj kad netko pjesmu doživi na taj način.
Hvala lijepa, Damjana:)))
Lepa pesem... Lp.
Mirko, modrost ljubezni, ki nikoli ne umre, živi v tvoji pesmi.
Bodi pozdravljen,
Stojan
Hvala, Drago.
Znači mi doživljaj i komentar:)
Blanka, hvala na javljanju i podršci.
lpm
Stojan, lijep pozdrav iz SA.
Hvala na komentaru:)
... Da romor dažda ne muti/Dubine tvojih očiju...
i ne samo ova dva stiha, pesma je pravi biser, iz tvog beskrajnog niza.
Bravo!
Hvala, Svit.
Ugodan dan !
Jagoda, veoma znači tvoje mišljenje, doživljaj, pažnja.
Hvala velika
Vrtinci, ki ločujejo življenja, ne morejo uničiti spomina ... čestitke,
lp, Ana
Ana, lijep pozdrav i hvala za podcrtavanje...!
mp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!