
požuri se zagrliti svet
prije nego što upoznaš dobro i zlo
požuri se shvatiti
kako sve izvire iz tebe
da si ti
i u onom najmanjem i najgorem
jer kad slike prođu umom
kad se jedno razbije
kad krv poteče
nikad više nećeš moći
shvatiti
da su ti sve vlasi na glavi prebrojane
nečeš moći biti
sve u svemu
i onaj najgori
i najmanji
reči češ
zar je to pravda
da na takvog sija sunce
za njega nema čaše vode
a bog će otići daleko
sakriti se
uzneti se u sedma nebesa
đavo će vladati svetom
poljubit će ti ruku i onda pljunuti
sažvakati komadiče tvoga srca
jer svet se raspao
jeli bolje provesti život u mržnji
nego oprostiti
njemu je i tuga nedostupna
verovati u đavola
da bi se spasila duša zločinca
božja savršena dobrota
požuri se
zagrliti svet
videti sebe
i u najmanjem
i najgorem
pred hramom srca je kopjanik
koji čeka
da zapevaš
da zaplačeš
sve od vremena
kad si postao prokleto
požuri se
zavoleti sebe
nekako ako sve kapne u svoje vrijeme dan će nam zaobići kaos, blaženo teći će sve naše životne rijeke, ili, bez znanja potrebnog kritičaru, samo iznosim svoj doživljaj meni vrijednog pjesničkog uratka.
lp
mirko
Berem, berem in razmišljam, kaj vse je treba v življenju sprejeti ... in pika na i je zadnja vrstica: nameniti pogled in ljubezen sebi. Kdo bi si mislil, da je to tako težko!
ja. v mislih imam tudi zdravitelje, ki učijo vse sorte, brez da bi razumeli, kaj je najbolj potrebno.
ampak, vse je proces.
hvala, Nada, za postanek,
lp, m
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!