Ziblje se sam vase
Z ranami ki jih je pustil čas
S kriki ki so jih pustili valovi
In misli pretežke za plimovanje teles

Išče pesek
Išče rob
Nekaj da se končno končaš
A obale ni
Sama neskončna modrina vode

V reprizi noči
Se vračam k njej
Ne telesu
Spominu na njo
Ne imenu
Razpoki ki jo je izgovorila brez glasu

Ostajam
Ostajanje razjeda telo
A še vedno pri njej
Tisti ki ni ubila
Ampak je zlomila dušo
Počasi

Diamant je počil brez dotika
Zlagani delci
Krvavijo na solnem dnu
Ostri
Bleščeči
Neuporabni delci morja

Spomin je kazen
V mistiki odrešitve ni
Le ponavljanje do konca
Pridem
Razpadem
Grem

Ker tudi ocean
Nikoli ne najde peska
Raje tone
Kot da bi pozabil
Kje je izgubil svojo obliko

Matej_Krusic