Bila je dokaz, da odrešitev ne izbriše

zgodovine, jaz dokaz, da zavest brez

discipline postane cirkus.

Ona je štela dneve brez igle,

jaz kozarce, ki so mi pomagali pozabiti, da

štejem.

Med nama ni bilo upanja,

samo natančna analiza propada,

kot da bi Hegel kadil z nama v kuhinji

in molčal iz spoštovanja.

Njeno telo je nosilo brazgotine kot opombe

k besedilu,

moje misli so se spotikale ob lastne premise.

Ko sva fukala,

ni šlo za užitek,

ampak za vprašanje,

ali je mogoče biti manj sam v napačnem

telesu.

Rekla je, da je smisel stvar odločitve.

Jaz sem rekel, da je smisel stranski učinek

bolečine.

Potem sva molčala

in to je bil najbližji konsenz, kar sva ga 

zmogla.

Če je bila tragedija antična,

je bila najina moderna:

ne da sva padla,

ampak da sva razumela padec

in kljub temu ostala tukaj.

Taras Miller