Postali smo stroji.
Sami smo to hoteli.
Vse bolj smo elektronski.
Brez programov ne znamo živeti.
Ko pridemo na svet,
dobimo geslo za uporabo,
s tem se potem prijavimo v splet
in se bojimo vsak dan,
da nam ga kdo ne ukrade.
Ker potem ne bomo vedeli
ali smo to še sploh mi?
Ali pa smo postali nekdo drug —
mi pa smo potem brez identitete.
Kot duhovi bomo hodili okoli,
pravzaprav pa smo postali
zombiji v elektronskih napravah
le sence tistega kar bi morali biti.
Zato je tako lahko nekomu
ubiti celo državo ljudi,
ker saj je to zanj le igra
na ekranu polnemu elektroskih sledi.
Ukiniti je treba elektroski denar,
da ljudi spet spravimo v pogon,
ven, med zelenjavo in v gozdove.
Mogoče pa je to odgovor matere Narave,
da človeštvo, ki zaide s poti
vrne v jame in vse znova začne.
Tako resnično in žalostno v kaj sami sebe spreminjamo.
Dobra družbeno lritična pesem. Moderni novi tehnološki časi. Še malo pa bomo androidi z vgrajenimi čipi. ;)
Meni se zdi, da je zadnja kitica odveč, ker je pesem s prejšnjo odlično zaokrožena in ne potrebuje dodatnega pojasnjevanja.
Milan Ž. - Jošt Š.
to mi komentirajte preden je uredniško pregledana, ker sedaj ne morem več popravljati po Vaših željah
Pesem se lahko popravlja, če je pregledana, ne more se le, če je podčrtana.
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
- 11. 01. 2026 ob 07:18
- Prebrano 202 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 49.94