Rd bi neki povedu

pa ne vem kako.

Misli ubesedit mi je težko

zato full mi je hudo

in nč se mi ne zdi lepo

ker vse je tko črno.

Velike suhe kaplje 

črnega dežja

padjo navzgor

in me sušijo po obrazu.

Lase mam suhe

in čisto bele

do velikih kapelj

črnega dežja.

Tresem se od toplote

ki je ni

zgolj mraz oklepa mi kosti

hlad in šnopc me grejeta,

in odžejata.

Pitje moje

prestopilo vse je meje

zdi se mi

kot da vidim ribe

ki plavajo po zraku

sonce pa vstaja šele ob prvem mraku.

Tko k jez

sonce se prebudi 

ko dan se že mrači

in ker vbistvu nč ne razsvetli

bl ko ne na nebu v brezveze ždi

zato se vse temno in črno zdi.

V življenju ne vidim nobene lepote

sonce ne daje nobene mi toplote

ljudje so mi brezoblične gmote.

Vse na glavo je postavljeno

narobe je cel svet

men se meša spet!

Mogoče pa še vedno

inse mi mešat nikol ni nehal

vse je skregan z logiko

postavljeno na glavó

prav nič mi pri srcu ni toplo

jah to je pomoje bl to.

Konc pesmi sem tako naumil

in v življenju ne bom več glumil.

Komu vendar mečem pesek v oči

valda bom fejkal še naprej 

to pa konec res je zdej.

kosBelegaKruha