
Koraki v snegu škripajo spet glasno,
kot da bi mraz govóril sam s seboj;
pod težo mojo v lesu cvili spoj,
stopnica varna ni več, to je jasno.
Nekoč škripála postelj' je pred spanjem
in stene so dušile vzdihovanja.
Kdove, kaj danes starima se sanja,
zadovoljita s tihim se crkljanjem.
Življenje škrta, stiskajo mu vrat,
kosti ječijo kakor star tečaj;
spremenil čas je v usnje mu podplat.
Resnica škripa v krču marsikdaj,
ker kapital je glavni postulat –
vrednot je pravih zadnji izdihljaj.
Čestitke k hudomušno ironičnem sonetu,
lp, Ana
Kot da bi mraz govoril sam s seboj...
Lp
Hvala, Matej, tudi meni se ta primerjava zdi posrečena :)
LP, mcv
Očitno je točkovanje na tem portalu popolnoma razvodenelo in nima nobenega smisla več.
Manj kot 20 točk od vseh bralcev skupaj in to za sonet??? Če bi vsak od bralcev dal samo eno samcato točkico, bi jih v tem trenutku bilo 190.
Hvala vsem!
Lepega dne boš dobila podčrtanko brez točk.
Pa tako je, da nekaterim pač ne paše točkovati, ker je tudi točkovna moč razporejena različno, pa tudi prebrati pesem na internetu je mogoče malce manj usodno, kot če jo prebereš v knjigi. Dokler bodo uredniki in podčrtanko boš še imel občutek, če si napisal dobro pesem, potem bo sledil kaos in apokalipsa.
Lp
Res je tovrstno vrednotenje nesmiselno. Ker ne pomeni nič, bi ga lahko že ukinili oz. bi ga morali ukiniti.
Namen tega ocenjevanja je lahko samo še ustvarjanje nepotrebnih frustracij in 'sramotenja' zdrave pameti.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!