u men je ena vlka praznina
kot da bi biu rojen z njo jo nosim okol
ji dam gor mejkap in puder
jo predstavlam kot mojga nabolšega kolega
a ni ful kul, jim rečem
dej še ti probi
skoz ti bo šlo na smeh in punc ne bo več strah

moj zobovje je črwiwo
sej grizlam to vlko brezno u seb
okus ma po evkaliptusu in grožnji
nevarno plešem po robu, kokr da sm gimnastik
gumica pa bo zdej zdej počla
in pristau bom na betonu
v sedmih različnih koščkih
kot da je vse skupi ena pravlica za lahko noč

zaspim sred belga dneva
pa nič ne peče, nič ne ščemi, nič ne skeli
sam obstaja
in kot pormašina vrta pot vn iz okostja
in ne vem več kko to ustavt
alpa se delat da je vse okej
ko pa vem:

u useh najslabših ljudeh ropota sram

Hors