skozi zaklenjena vrata
s toliko žara potuješ nekam
vseeno je
je bog s teboj
bog ni nič drugega kot ti
do njega ni poti
ljubil bi
in bil ljubljen
a vsakdo ljubi bolj sebe
in ko greš
si oddahne
kot bi bil sredi stene
sopiha tja gor
medtem te žeja premražen si
in spet pomisliš
izpolni mi to željo dobri
iz grma sladkobe slišiš
katero željo prosim
potem pa
zbudi se iz sanj
živali žene lakota in mraz
kljub vsemu veš
da brez te ljubezni
nimaš ničesar
bog je tvoja ljubezen
brez nje si nič
brez nje si aroganca
brez nje si škrlat
in pisana verstva
v iluziji prelesti
le to ostane
ne grob kamor greš
ne mraz v njem
ne votlost
ne tvoja sreča
zaklenjenih vrat
"bog ni nič drugega kot ti..."
Tomažu je rekel: ..."Ti si otipal moje rane in veruješ...A še bolj blagor tistim, ki niso videli..."
dobro jutro, Svit. tomažu, res nikdar ni bilo dovolj.
lp
Uf, Miko, me je kar pretreslo,
je pa bistvo (vsaj zame):
... ljubil bi
in bil ljubljen
a vsakdo ljubi bolj sebe
in ko greš
si oddahne
Lp, M
zdravo, Marija. saj veš kakšne so rože. od mimoz do kaktusov. ne gre z vsemi enako ravnati. eni še shodili nismo. zdaj je kar je.
lp, m
.jpg "Nada")
To pesem, ta občutek je treba ponotranjiti in potem ni zaklenjenih vrat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 10. 01. 2026 ob 04:19
- Prebrano 239 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72.02