
Je čas iluzija? Smo zmeraj sedaj,
preteklost spomin je, prihodnost vprašaj ...
Bi raje tripičje? Sekunda drsi,
daljica v premico se prerodi.
Zdaj maček zazeha: »Se mučiš zaman,
saj vsako sekundo je moj rojstni dan.
Vi tlačite vse, kar sedaj se godi,
v sekunde in leta, v minute in dni.
Čému to služi? Zasužnjeni ste.
Katero minuto naj kdo kaj počne ...
Če vprašaš me: "Danes, kateri je dan?"
Današnji, seveda. Sem rahlo zaspan.
Polnoč ali poldne, vseeno mi je,
privoščim si dremež. Trenutek je vse.
Na tej ali oni polobli, he-he,
le igra svetlobe in teme, mar ne?«
Moj muc me šola. Trenutek je zdaj.
Čas le iluzija. Ujeti smo v »kdaj«.
Prej in potem, pač odvisno, kje si
točko trenutka izbral. Se mi zdi ...
Nasmeh v pozdrav,
Odlično. Sklepam, da si mlad.
Ker na mladih svet sloni.
Kar zadeva preseganje časa, si to na miselni ravni
dobro zajel; za oceno pet.
Vse kitice so prisrčne, tako da nobene ne bom izpostavil.
Zanimivo je, kako se človek zaplete v ta čas,
in potem je zasužnjen, kakor veliš.
Sicer meni že 30 let ni problem popolnoma izstopiti iz časa,
to je pač ena od prednosti vadbe meditacije, in se nato vrniti
v čas, ko ta ni moj gospodar.
Res je zanimiv občutek, ko se človeku recimo celo leto ni treba ukvarjati z datumi,
niti s tem kateri dan je danes. Po nekaj mesecih se dojemanje časa povsem spremeni,
in se približa tistemu večnemu SEDAJ.
Ampak človek se sam priklene na navade, ki so vezane na koledar, da o službi niti ne govorimo, itd.
Dandanes najhujša navada pa je, da je treba obvezno prižgati računalnik (telefon, TV) in pogledati, kaj se po svetu dogaja (no, to se lahko sklepa, tudi če nič ne preverimo; svet je enako zmešan že dolgo), kakšni so športni rezultati, kdo je prebral naše pesmi....
Ko se zavestno lotimo osvobajanja, ko lahko svet z našo voljo vklapljamo in izklapljamo, potem tudi čas zgubi svojo tiransko prevlado.
Je pa res, da če dandanes enostavno "zaklenemo" tehnologijo "v klet" za nekaj dni,
se notri v psihi prebudi nek čuden demon in razgraja , da je joj,
ker mu nekaj manjka - dnevna doza.
dovršeno zate od RA.j.
RA.j., hvala za tvoj zapis. Očitno sva (trenutno :-) istih misli. Meni pri izstopu iz časa dejansko pomaga moja muca Zefi, ki vsak večer prede zame (ko se uležem, se namesti točno na srčno čakro :-) . Včasih izvoli pomagati tudi Sarin muc Muri, ampak le včasih, ker je Sarin. In potem se vprašaš, le kako tale Muri dojema čas... To se je zgodilo včeraj zvečer, ko sem gledal podcast Emilia Ortiza (gost David Icke). Kar je tudi porodilo tole pesem.
Lp, Lynx
Danes, jutri in včeraj so človeški mentalni konstrukti (časovni izseki/daljice v dolžini 24 ur = 1/365 leta = ...). Obstaja le zdaj in ostalo (kar ni zdaj). Slednje pa je bilo zdaj (=prej) ali bo zdaj (=potem).
Ampak muc v pesmi to dosti bolje razloži :-)
Matjaž dobro jutro
Kot si na začetku zapisal
Čas je iluzija, je danes ta hip,
Včeraj ali hip nazaj in jutri.
Kdor še pride do kasnih let
Doživi tudi starost in ima
Vsa leta shranjena v spominu
Iluzija res
Lep dan ti želim
Irena
Fajn pesem. In zelo aktualno razmišljanje. Tole s časom. Lp
Ris
Všeč mi je to učenje od muca ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matjaž Lutarič - Lynx
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!