
na dan
ko nimam ničesar več dokazovati
ostane zvon
in kot za steklom
sreča puhastih snežink
mirim se
on ljubi žalostne
in skrušene v duhu
bom zmeraj
v belih sadovnjakih
na drugem bregu reke
ali pa
morda nikdar ne prispem
kdo izruje črva
ki ne mine
in satan pisano gleda
in se reži
kako si vedel
kako ubog je jevgenij onjegin
tako
nekaj hodi za mano
morda je pred menoj
a vse je le maska moje teme
pozdrav mojstru
razočarani blodimo po svetu, ker zamujamo spoznanja ali pa se nam izmuznejo, Jevgeniji in ostale rahle duše
ostali so v ego raju
pi
dobro jutro. hvala, da si se oglasila, pi.
lp, m
Nemir duše. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitke, za to pesem, ki me je pustila brez komentarja
... spominja me pa na božič.
M
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!