Iščem kotiček,

kjer hrupno ni,

kamor le redko

zaidejo trume

ljudi.

Skrila bi se

med drevesi,

kjer tišina govori.

Iščem kotiček,

ki prerašča ga mah,

kjer ob pokanju vej

objame me strah.

Iščem kotiček,

kjer ni ljudi,

le živali in potok,

kup suhega listja,

da korak umiri.

Iščem kotiček,

kjer skrila bi vse,

kar srce mi teži.

Tak kotiček obstaja?

Al’ ni ga nikjer?

Iščem kotiček,

kjer izgine nemir.

Anabea