20251220
Sedim na tvojem prašnem pragu,
v mislih nekako dokončna,
odkar pomnim -
v mislih dokončna,
A res je, pravzaprav,
da sem le pot:
neskončna, s številnimi obvodi,
z nekimi konci.
Nespremenjena
zgolj v mislih.
V koraku,
v gibu peruti,
v mrgolenju plavuti
pa skozi spremenljiva,
kot sopomenka besede
na tvojem prašnem
pragu.
Na poti, ki je morda le želja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 07. 01. 2026 ob 10:29
- Prebrano 182 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 58.19