Svit

Lepa zmaga.

mislim si

življenje mine 

je svet še isti

nekdo umre na poti

verjamem

da ga poznam

kdo gradi to hišo zase

in kdo zate

dobri moj

Boljše da ni Svit

Si bolj brez skrbi

In še boljša je pesem.

Odlično.

Lepi dan ti želim Svit

Irena

miko, 

ko spremljam svoja spanja in izginevanja

in se vedno vračam, sklepam, da živim v iluziji,

iz nečesa klijem, očitno, ovojnice mojih semen inkarnacij

vedno razpadejo, da bi rastel, ker je nič (0) pred eno, se v nadaljevanjih

vedno postavlja za števila ki večajo svojo vsoto. Zaposlen potrebujem

počitnice, oddih, le ta se skriva za minevanji, ki so, dokler ne prestopim

svojih zadržkov, ljubezniva in nekoliko strašljiva odsotnost, navsezadnje

sem v svojim meditacijah precej časa odsoten, a ker vem in vajo nenehno ponavljam rastem....Hvala za odziv.

Irena, OJ.

Svit,

to je to! 

Ampak bodimo srečni, dokler še imamo gotovino - ko je nekoč ne bo in bo samo elektronski denar, takrat pa bo res hudo.

Lep pozdrav, Dejan

OJ, Dejan,

dejmo videt kaj bo,

hvala za odziv.

čemu? mislim, vsa ta rast. in, četudi je res, granata pade enako na zelo razvito dušo kot na manj razvito dušo. celo narobe, žrtveni jagenjček postaneš, krist, gandhi, lumumba p., vse te matere in očetje, ki se žrtvujejo za svoje otroke, popolnoma neznani, brez zahvale ...

kaj bi naj dosegel, postal, ko že sem. zato, sem lahko srečen samo zato, ker sem. 

kar zadeva pa greh, se morem sam očistiti, si odpustiti? z vajami? ali more to kdo drug? ali nisem večji od boga, če ne verjamem niti tega, da to more bog? ali, saj sploh nimam greha. nič nimam s tisto vojno, tam, itn.

in vsi ti lažnivci, privoščljivci, ki se kot margarina vmešavajo v vse ..., v kaj rastejo?

če rečeš, njihova stvar, potem, ogleduhi česa pravzaprav so.

samo ta, neskončno zlorabljana beseda, ljubezen, zmore to. preobraziti. in to ne pride po-tem. 

vse to, kulakofarski klerofašistični vampi, so v neskončnem času, do sedaj razumeli samo batine, smrt.

sicer pa, vsak ima svojo pot, dokler mi ne pozvoni pri vratih. vem, da ne bi bil samo eden.

da bi si želel, da se to sranje v neskončnost ponavlja, kar se in temu se reče karma, kot tudi v giti piše gospod, oni me nikdar ne bodo videli, no, si ne. eno življenje lahko porabiva samo za to, da si dokazujeva, da na svetu ni vedno več ljubezni, prej nasprotno.

je perspektiva, v kateri ni nobenega razvoja, nobenega prej in potem, vendar to ni ta, naša zavest.

sreče se ne da doseči. vsaka vaja krepi ego, je samoograjujoči proces. 

videti je, da je j. krishnamurti zaman to razlagal. z meditacijo nič ne postajamo. 

če se v tem strinjava.

lp

Orodja uporabljam, z vajami krepim spoznano,

zavozlano odvozlavam, bolj vem kdo sem,

večja je moja odgovornost, sicer pa

spreminjam sebe, pri tej ugotovitvi

ostajam in puščam, da tudi drugi

zmorejo, saj če jaz, ki sem 

"nihče" zmorem, bo

lahko vsak...

saj v tem je stvar. zmorem? kaj?